Soča

Komaj sem čakal konec šole, ker so mi starši obljubili, da gremo v Bovec in da se bom lahko kopal. Seveda sem na ta dan komaj, čakal, nisem pa se realno zavedal, kako mrzla voda me čaka. Res smo se odpravili na pot v soboto zgodaj zjutraj in jaz sem komaj čakal, da pridemo v Bovec. Starši so se me na poslušali v avtu, ko sem jima pripovedoval, kako komaj čakam, da grem v vodo. Seveda so vedeli, da je voda mrzla in so mi to tudi povedali. Ampak jaz jih enostavno nisem želel poslušati. Imel sem v glavi, da voda zame že ne more biti tako mrzla, da se jaz ne bi kopal. 

Ko smo prišli v Bovec, sem videl, kako lep kraj je to, kako lepa je narava. Ko sem že mislil, da gremo takoj k vodi, sta starša želela še prej na kavo. Vem, da je to bilo načrtno, ker je bilo še zgodaj in bi me še bolj zeblo, ko bi prišel iz vode. Tako sem ju moral čakati, da spijeta kavo, sam pa sem se sprehodil malo po mestu. 

Končno smo se odpeljali k vodi. Jaz sem se v kopalke preoblekel že v avtu. Kako sem užival, ko sem vedel, da se bližamu vodi in da bom končno lahko zaplaval. Ko smo parkirali sem takoj stekel k vodi. Ko sem namočil moje noge, pa šok. Voda ni bila mrzla, ampak je bila ledena. Seveda me je to ustavilo, ampak le za kratek čas, da sem se privadil. Po eni minuti, sem bil že v vodi in kričal od tega, ker je bila voda tako mrzla. Starša sta se mi pošteno nasmejala. Po eni minutu pa je že bilo boljše. Tako sem lahko začel plavati. Resnično ima Bovec mrzlo vodo. Vedel sem, da je Soča mrzla, vendar me je vseeno presenetilo. Kako je to mogoče, da je lahko voda tako mrzla.