Končno je post moja prijetna navada
Kmalu bo spet čas, da naredim post, ker bo en mesec kmalu mimo od zadnjega. Tokrat ne bo post trajal le 24 ur, ampak kar 3 dni. Ne vem sicer, ali mi bo to uspelo, ampak čisto možno je, da mi bo. Možno je, pa tudi, da bom po enem dnevu videla, da to ni možno in bom prekinila post, ker mi bo telo povedalo, da ni še pripravljeno. V vsakem primeru je moje počutje na prvem mestu in nikakor ne želim delati ničesar na silo. Če bo šlo skozi v redu, če ne, bom pa ponovila 24-urni post, ki ga ponavljam že zadnje leto vsak mesec.
V vsakem primeru pa komaj čakam, da bom imela vsaj 24-urni post, ker vem, da sem bom tako zelo dobro počutila spet, kot po vsakem postu. To mi da vedno toliko energije, da sem še cel teden po tem polna energije, potem se pa počasi normalizira in tako je potem to moj krog, ki ga delam. Me pa res zanima, kakšen bi bil občutek, če bi imela precej daljši post, kakor le 24 ur.
Predvsem me zanima, ali bi imela še več energije ali bi samo trajalo dlje časa, Sedaj sem že toliko navajena na to, da imam 24-urni post, da mi je to nekaj popolnoma normalnega, kar seveda na začetku ni bilo. Sedaj se lahko še osredotočam na to, kako se počutim in kakšne izboljšave čuti moje telo. Na začetku sem se bolj osredotočala na to ali mi bo to uspelo in kako se zadržati, da ne posežem po kakšnem sladoledu. Na žalost me je vedno ravno večkrat zamikalo, da bi jedla vse, kar niti najmanj ni zdravo, in še ravno takrat je nekdo imel nekaj od tega v hladilniku, jaz sem morala imeti pa jekleno voljo, da ne popustim. Tako, da je bil na začetku post, bolj mentalni trening, kakor pa telesna izboljšava.