Kot predstavnica hišnega sveta večstanovanjske hiše se soočam s številnimi težavami. Nedelovanje luči, pokvarjeni zvonci, umazana tla in še bi lahko naštevala. Tokratni problem je veliko bolj kompleksen. Treba ga je treba rešiti, še preden zima pokaže svoje zobe, saj se izolacija strehe lahko sanira le v poletnih mesecih, ko so vremenske temperature najbolj ugodne.
S komuniciranjem s sostanovalci nikoli nisem imela težav, vedno sem bila odprta za vse njihove predloge, mnenja, kritike in podobno. Načeloma veljam za zelo zgovorno osebo, vendar imam v tem primeru občutek, da s sostanovalci nikakor ne najdemo skupnega jezika. Opazila sem, da kljub nenehnemu poudarjanju problema, povezanega s slabo strešno izolacijo, ideja pri večini naleti na gluha ušesa.
Na mesečnih sestankih, ki jih izvajamo redno, se že nekaj časa pogovarjamo o tem, kako slaba je izolacija strehe našega objekta. Ljudje se ne zavedajo, kako resen, odgovoren in dolgotrajen je proces menjave strešne izolacije. Problema se je treba lotiti počasi, korak za korakom. Najprej je o sami menjavi treba obvestiti upravnika objekta in z njim predebatirati vse možnosti. Šele, ko je to urejeno in dobimo zeleno luč za izvajanje sanacije, se podamo v iskanje ustreznih izvajalcev in pridobivanje ponudb različnih ponudnikov. Ko je tudi to za nami pa sledi zadnja poteza in to je izbira najustreznejšega izvajalca. Verjamem, da sem nekaj korakov vmes izpustila, a naštela sem res samo ključne. Nova izolacija strehe nam bo zmanjšala tudi stroške ogrevanja pozimi, saj bo večstanovanjska hiša zaradi ustrezne izoliranosti zadrževala toploto. Da to dosežemo, je gradbena dela treba začeti izvajati še pred zimo.
Tudi tokratni petkov sestanek ni dosegel želenega epiloga. Sostanovalci namreč menijo, da izolacija strehe ni prioriteta na listi popravil, katere je potrebno izvesti v prihodnosti. Sprejeta končna odločitev: stara izolacija strehe torej ostaja. Sama se z njimi žal ne morem strinjati, vendar bom morala njihovo odločitev preprosto spoštovati.