Prvi dan tridnevnega pohoda po naših gorah. Po današnji več urni hoji se počasi približujemo planinski koči, kjer bomo prespali in naslednji dan nadaljevali pot na vrh naše najvišje gore.
Za nami je osem ure utrujajoče vendar prijetne hoje. Temperature so presenetljivo visoke za ta letni čas, ko me je v preteklosti že znal presenetiti sneg. Nočitev smo v naprej rezervirali, tudi za naslednja dva dni, vendar na drugih planinskih kočah. Rezervirali smo sobe, kjer je ležišče neprimerno boljše kot v skupnih spalnicah kjer so pogradi, na njih pa stare vojaške žimnice. Cena nočitve je bila zato malček višja, pa vendar ni bila omembe vredna v primerjavi s tem, da bomo imeli vsak svoje ležišče, brez drenjanja na posteljah. Kvalitetno ležišče je nujno potrebno, da se bomo lahko naspali in spočili za naslednje podvige. Še zadnji vzpon in že zagledamo sleme strehe planinskega doma. Končno. Smo kar utrujeni od ne pretežke poti, vročina je naredila svoje.
Prvi vstopu v velik prostor planinskega doma, najdemo še eno prosto mizo, tam v kotu ob oknu, kjer je lep pogled na gore v okolici in pa dolino pod nami, s katere smo začeli to naše tridnevno potepanje. Naše punce so posedle, moški pa smo kar za točilnim pultom zvrnili vsak svoj kozarček hladnega piva, potem pa prisedli k mizi. Preoblečemo prepotene majice, povečerjamo in se odpravimo v naše sobe. Zjutraj bo potrebno zgodaj vstati, tako, ko se bo začelo svitati moramo biti pripravljeni za na pot, ki bo drugačna od današnje, sam vzpon na vrh zahteva kar nekaj planinskih izkušenj, to ni več sprehod, je potrebno biti previden.
Moje ležišče je že pripravljeno, brez tuširanja, samo umivanje obraza in rok v majhnem umivalniku in že se spravim pod debelo odejo, noči so tukaj na dva tisoč metrih kar hladne, kljub vročini čet dan se temperatura spusti skoraj do ničle.