Pride dan, ko voda ni moja prijateljica in pozabi steklenično za vodo doma. To se mi je že tolikokrat zgodilo in me še ni izučilo. Nekaj časa vedno vztrajam, ampak po tem obupam in se grem po plastenko, da je voda vedno pri meni. Tako zelo se izogibam temu, da kupujem plastenke, ker nimam rada tega, da onesnažujem okolje, če ga ne potrebujem. Toliko je rešitev za različne stvari, ki ih potrebujemo, ki ne onesnažujejo okolja in res je zelo malo treba, da to naredimo. Vem, da niso vsi takšnega mnenja, ampak je vsaj to dobro, da nas je že kar nekaj takšnih in vedno več nas bo.
Ko sem bila rešena tega, da bi bila voda danes v pomanjkanju pri meni, sem se lahko končno odpravila na vse sestanke, ki sem jih imela. Ko sem zaključila sestanke, sem imela pa na vrsti fitnes, kjer je voda obvezna. Ta vedno spijem najmanj liter in pol tekočine. Kar mi je nadvse nenavadno. Edini šport, pri katerem sem se potila, je bil ples. Mislila sem, da bo to tudi fitnes ampak prav ni. Malce čutim na trenutke, da sem se spotila, ampak ne pa veliko. Če bi se zelo potila, bi mi bilo bolj logično, da spijem toliko tekočine, ampak se ne. Upam, da bom, ko bom povečevala vaje, prišla končno do tega, da se bom malce več potila. Res si želim, da bi našla vedno, kjer bi se potila in mi ne bi zato bilo treba v savne.
Po skoraj dveh urah sem zaključila trening in odšla domov. Odločila sem se, da se bom oprhala doma, ker nisem imela več veliko časa. Morala sem še v trgovino, ki je bila le še pol ure odprta. Skoraj sem pozabila, da je bila moja voda danes v plastenki in sem jo pustila kar v fitnesu, ampak sem se vrnila ponjo, ker jo bom za nekaj uporabila, namesto da jo vržem proč.